Gastronomija je eden najmočnejših ambasadorjev vsake države. Slovenija mora svojo mednarodno prepoznavnost kot kulinarična destinacija še krepiti, pri razvoju in trženju njenih kulinaričnih produktov pa so avtentičnost in močne zgodbe, ki navdušijo, ključne. Smer je znana, izzivov na poti pa je še veliko.
Danes je na konferenci v okviru GourmetCup2018, ki smo se je udeležili tudi v LANARA Consulitng, beseda tekla o pomenu in potencialih gastronomije za slovenski turizem. Govorci so se strinjali, da Slovenija na mednarodni ravni še ni dosegla zadostne prepoznavnosti kot kulinarična destinacija, ima pa ogromno potencialov za to. Pri tem so podelitve prestižnih mednarodnih nagrad slovenskim kuharskim mojstrom (npr. Ana Roš) in nedavne uvrstitve na kulinarične top liste naredile pomemben preboj in pospešek.
Kot je izpostavila Ana Roš iz Hiše Franko, je posebnost Slovenije močna povezanost slovenskih ljudi z naravo in njenimi dobrinami, ki gredo praktično iz vrta na krožnik. Primer kobariške restavracije, ki z uporabo lokalnih sestavin povezuje lokalne pridelovalce, je lahko dober zgled za razvoj kulinaričnih produktov tudi drugim slovenskim gostincem.
S primeri dobre prakse so bile predstavljene posebnosti trženja kulinarične ponudbe v dobi digitalnih medijev. Direktor kreativne agencije Toni Tomašek je izpostavil velik pomen ustvarjanja in pripovedovanja zgodb (storytelling), o katerih bodo ljudje z navdušenjem govorili in jih delili na družabnih omrežjih.
Predstavnica STO je predstavila strateško usmeritev Slovenije pri trženju gastronomije. Slednja je že v Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021 prepoznana kot eden pomembnejših produktov, ki so lahko aktualni čez vse leto.
Dopoldanska konferenca, ki se je zaključila z okroglo mizo, je odprla veliko zanimivih vprašanj in pogledov. Smer je vsekakor znana, izzivov na poti pa je še veliko.